Čebelji vosek, kot že samo ime pove, spada v kemijsko skupino voskov. Ima zelo pestro sestavo, saj vsebuje ogromno različnih spojin. Največji delež predstavljajo estri nasičenih maščobnih kislin (okoli 70%), vsebuje pa tudi veliko prostih maščobnih kislin (okoli 15%) ter alifatskih ogljikovodikov (okoli 15%) ter barvila, arome in vitamine v sledeh.
Čebelji vosek je netopen v vodi in povsem topen v maščobah, zato ga v emulzijah vedno dajemo v maščobno fazo. Temperatura tališča je okoli 64° Celzija.
Pogosto je mnenje, da je čebelji vosek emulgator. To je precej zmotno prepričanje. Verjamem, da se boste po izdelavi Galenove kreme začudeno vprašali, kako pa pravzaprav imam kremo, če ni emulgatorja? No, za to so deloma zaslužne hidroksilne skupine, ki zmorejo nase vezati majhne količine vode, večinoma pa je za stabilnost Galenove kreme zaslužna trdna struktura voska na sobni temperaturi. Med ohlajanjem se vosek strjuje in v svojo strukturo »ujame« drobne kapljice vode, ki se ob popolnoma strjenem vosku ne morejo več osvoboditi. Čebelji vosek sam po sebi NI emulgator v pravem pomenu besede, emulgira lahko šele v prisotnosti bazičnih spojin in po procesu umiljenja (vendar o tem kdaj drugič). Čemu torej vosek v izdelkih za nego?
V kozmetiki se čebelji vosek uporablja za različne namene in proizvode. Na koži pusti zaščitno plast, ki preprečuje izsušitev, zato je zelo primeren za balzame za ustnice. Najdemo ga tudi v raznih hladilnih kremah, v zaščitnih kremah za roke, redkeje pa v kremah za obraz.
Z izjemo Galenove kreme in njenih izpeljank se čebelji vosek včasih uporablja tudi v modernih kozmetičnih formulah, vendar v zelo majhnih količinah. Čebelji vosek emulzije zgosti in stabilizira, žal pa slabo vpliva na mazljivost kreme. Tako kot velika večina ostalih voskov tudi čebelji vosek zmanjša mazljivost, krema pod rokami rada »bremza« ali »škripa«. Pri sestavljanju maščobne faze moramo torej upoštevati to lastnost voskov in vključiti tudi olja z visokim koeficientom mazljivosti (ti. spreading value).
Nekateri uporabljajo čebelji vosek tudi pri izdelavi mila, vendar je njegova uporaba omejena, saj se le deloma umili. Njegova saponifikacijska vrednost (SAP value) je 0,069. Uporablja se ga načeloma pri izdelavi mil iz rastlinskih olj, ki imajo nizko vsebnost nasičenih maščobnih kislin. Z dodatkom voska se v tem primeru izognemo preveč mehkemu milu, vendar se pri preveliki količini voska milo precej rado drobi in postane voščeno, zato vosek uporabljajmo le v majhnih količinah, največ do 3%.