Zgoščevalci ali stabilizatorji vodne faze

Gel iz natrijevega poliakrilata
Za stabilnost emulzije so poleg emulgatorja izredno pomembni tudi zgoščevalci oziroma stabilizatorji vodne faze. Zgoščevalci vodne faze spadajo v veliko skupino sestavin, ki se imenujejo modifikatorji reologije.

Reologija je veda, ki preučuje, kako se premikajo (ali tečejo) in spreminjajo ali deformirajo snovi. V kozmetiki se reologija ukvarja predvsem s tokovnimi lastnostmi in deformacijo tekočin. V praksi se to izkaže kot vprašanje, kako bo nek izdelek tekel iz embalaže, kakšno silo bomo pri tem uporabili, kako se bo izdelek na koži razmazal ter kakšen občutek bomo imeli pri njegovem nanosu.
 
V kozmetiki poznamo snovi, ki spremenijo reološke lastnosti vodne faze ter snovi, ki lahko spremenijo reološke lastnosti maščobne faze. Zanimajo nas predvsem modifikatorji za vodno fazo, ti lahko npr. povečajo viskoznost in spremenijo tokovno obnašanje vode oz. vodne faze.

Ksantan gumi
Kako zgoščevalci vodne faze delujejo?
Modifikatorjem reologije, ki se uporabljajo v vodni fazi, pogosto rečemo kar zgoščevalci vodne faze, čeprav je to poimenovanje nekoliko napačno. Reološki modifikatorji vodni fazi povečajo ali spremenijo viskoznost, gostote pa ne. Žal ljudje pogosto napačno povezujemo viskoznost z gostoto in obratno. Za boljše razumevanje naj podam primer olja in vode – olje ima manjšo gostoto kot voda, vendar ima večjo viskoznost. Kljub vsemu pa se je takšno poimenovanje prijelo ne samo v kozmetični, temveč tudi v prehrambeni industriji, v industriji barv, lakov in lepil itd.
 
Večina zgoščevalcev vodo opazno spremeni v bolj ali manj trden ali viskozen gel, to je pravzaprav osnova njihovega delovanja. Zgoščevalci vodne faze so navadno v prahu in lahko svojo funkcijo opravijo šele, ko se polimeri, ki jih sestavljajo, dobro namočijo. Če ste kdaj uporabljali želatino ali agar-agar, najbrž veste, kako tvorba želeja izgleda – delci želatine ali agar-agarja se namočijo, napihnejo in ustvarijo gel. Zgoščevalce vodne faze si lahko predstavljamo kot klobčič niti ali volne: dokler je zgoščevalec suh, so polimeri v njem kot klobčič zavite volne – ni elastičen ali raztegljiv, nit pa je le nit, ki nima oblike. Takoj ko se zgoščevalec vodne faze namoči, se obnaša čisto drugače: polimeri vpijejo vodo in se raztegnejo, hkrati pa se povežejo z drugimi polimeri in tako ustvarijo mrežo. Takrat je naš zgoščevalec podoben že popleteni volni, ki je elastična, zaradi pletene mrežaste strukture pa bolj trdna.
 
Hydroxyethylcellulose
Reološki modifikatorji delujejo prav na principu ustvarjanja takšne mreže. Mreže napihnjenih polimerov s svojo viskoznostjo preprečujejo oziroma upočasnijo združevanje oljnih delcev in posedanje trdnih delcev ter tako pripomorejo k stabilnosti emulzij.
 
Vrste reoloških modifikatorjev vodne faze
Zgoščevalcev vodne faze je zares veliko, vendar niso vsi primerni za uporabo v kozmetiki. V grobem jih glede na njihov izvor lahko delimo na naravne organske, deloma naravne, sintetične ter anorganske. Tu bom naštela le tiste, ki so najbolj znani ter se pogosto uporabljajo v kozmetiki.
 
Med naravne organske zgoščevalce spadajo tisti, ki so pridobljeni iz rastlin ali mikroorganizmov, npr. arabski gumi, guar gumi, karagen, razni alginati ter ksantan gumi. V to skupino spadajo tudi škrob, agar-agar ter pektin, vendar se jih v kozmetične namene uporablja zelo redko. Škrob je v prisotnosti vode gojišče za bakterije, zaradi česar se ga v kozmetiki uporablja le v brezvodnih izdelkih. Pektin in agar-agar pa imata slabše lastnosti pri nanašanju, zato je njihova uporaba omejena.
 
Carbomer 341ER
Med deloma naravne zgoščevalce spadajo snovi, katerih osnovna sestavina je pridobljena iz rastlin in je nato kemijsko spremenjena. Tu najdemo derivate celuloze (npr. hydroxyethylcellulose), derivate guar gumija (npr. hydroxypropyl guar) itd.
 
Sintetični zgoščevalci so pridobljeni laboratorijsko iz naftnih derivatov, velika večina so izpeljanke akrilne, metakrilne kisline ali polietilena. V kozmetiki se izredno pogosto uporabljajo akrilatni polimerni zgoščevalci, ki so povsod po svetu znani pod imenom Carbomer ter akrilatni polimeri z lipofilnim delom (crosspolymer). Gre za izredno velike in raznolike družine zgoščevalcev, ki imajo različne lastnosti in zelo širok spekter uporabe.
 
Med anorganske zgoščevalce pa štejemo snovi, pridobljene iz mineralov – ti so lahko pridobljeni iz določenih vrst gline ali iz silike. Ta skupina zgoščevalcev ne deluje na osnovi napihnjenih polimerov, temveč na lamelni strukturi. Lamele se po namoku v vodi oddaljijo med seboj in tako ustvarijo posebno strukturo, ki je podobna neskončni hišici iz kart. Najbolj pogosto se uporablja magnezij aluminijev silikat (INCI: magnesium aluminum silicate), ki ga pridobivajo iz bentonita ter natrij magnezijev silikat (INCI: sodium magnesium silicate), pridobljen iz hektorita.
 
Magnezij aluminijev silikat
Kot že rečeno, niso vsi zgoščevalci primerni za uporabo v kozmetiki, prav tako pa niso vsi kozmetični zgoščevalci uporabni za vse namene. Pri izbiri našega reološkega modifikatorja moramo imeti v mislih kar nekaj stvari:
 
Kakšen izdelek hočemo narediti?
Kakšne reološke značilnosti naj bi ta izdelek imel?
Kakšne reološke značilnosti ima izbran zgoščevalec?
Kakšen občutek pušča na koži?
S katerimi snovmi izbrani zgoščevalec ni kompatibilen?
 
Da lahko odgovorimo na vsa ta vprašanja moramo poleg informacij o načinu in odstotku uporabe zelo dobro poznati tudi lastnosti posameznega reološkega modifikatorja, tako njegovo obnašanje v kozmetičnih izdelkih kot kasneje na koži. Seveda se njihova uporaba ne omejuje samo na emulzije, najdemo jih tudi v šamponih, detergentih, serumih, gelih, zobnih pastah itd. Dobro poznavanje in pravilna uporaba reoloških modifikatorjev lahko izdelek zelo izboljša ali pa tudi pokvari, zato bo posameznim zgoščevalcem namenjeno še veliko objav.

Oznake: , ,