 |
| Ksantan gumi |
Ksantan gumi (INCI: Xanthan gum) je naraven polisaharid, pridobljen s postopkom fermentacije s pomočjo bakterij rodu Xanthomonas. Ksantan spada med Zgoščevalce ali stabilizatorje vodne faze. Kot reološki modifikator se uporablja v kozmetični, prehrambeni in farmacevtski industriji.
O ksantan gumiju
Ksantan gumi je dobavljiv v obliki drobnega, belega prahu. Za kozmetične namene obstajata dve vrsti ksantan gumija: eden da rahlo bel gel, drugi pa popolnoma prozoren gel. Oba imata enake reološke lastnosti. Ksantan gumi je dovoljen v naravni kozmetiki in je v skladu z Ecocert certifikatom.
Ksantan po svoji sestavi spada med polisaharide. V vodi se polisaharidne molekule napihnejo in raztegnejo, s čimer se ustvari določena koloidna mreža. Ta mreža napihnjenih polisaharidov poveča vodi njeno viskoznost, s čimer se upočasni združevanje delcev. Ksantan se v kozmetiki uporablja kot stabilizator vodne faze v emulzijah, kot stabilizator za zobne paste, kot zgoščevalec za detergente, šampone ipd, redkeje se uporablja kot glavni nosilec ali zgoščevalec za izdelavo gelov.
 |
| Gel z 0,1% ksantan gumija |
 |
| Gel z 0,1 ksantan gumija |
Ksantan je anionski reološki modifikator, kar pomeni, da imajo končne polisaharidne molekule negativni naboj. Ksantan gumi je popolnoma združljiv z anionskimi in neionskimi sestavinami. Je izredno uporaben stabilizator vodne faze, saj je neobčutljiv na elektrolite ter stabilen v zelo širokem razponu pH vrednosti, od pH 2-12. Prav tako je uporaben pri izdelavi vodno-alkoholnih gelov, pri čemer moramo količino ksantan gumija povečati do 1%, količino alkohola pa omejiti na 40-50%.
Kot anionski polisaharid je ksantan gumi nezdružljiv s kationskimi sestavinami. Le-te namreč lahko povzročijo usedanje ali precipitacijo ksantan gumija. Prav tako je ksantan nezdružljiv z dvovalentnimi ioni v alkalnem pH (npr. magnezij) ter s trivalentnimi ioni v kislem in tudi nevtralnem pH območju (npr. aluminij). Tako npr. gel iz ksantan gumija, ki mu dodamo galun ali kalijev aluminijev sulfat (ang: potassium alum), propade. Iz vode se ksantan obori v bolj ali manj velike skupke gela, ki so navadno trdi in netopni, gel pa postane popolnoma neuporaben.
 |
| Gel z 0,2% ksantan gumija |
 |
| Gel z 0,2% ksantan gumija |
Uporaba v kozmetiki
V kozmetiki se ksantan gumi uporablja v količinah od 0,1-0,4%, redkeje tudi do 1%. Njegova uporaba je preprosta, obstaja pa več načinov, kako ksantan uporabimo in dispergiramo v vodi. Tu bom opisala le tiste, ki jih sama najbolj pogosto uporabljam.
V kozmetiki se ksantan gumi uporablja v količinah od 0,1-0,4%, redkeje tudi do 1%. Njegova uporaba je preprosta, obstaja pa več načinov, kako ksantan uporabimo in dispergiramo v vodi. Tu bom opisala le tiste, ki jih sama najbolj pogosto uporabljam.
Prvi način je ta, da v stekleno čašo odmerimo potrebno količino ksantana in glicerola, nato pa dobro premešamo. Ksantan gumi se mora popolnoma enakomerno porazdeliti po glicerolu. Šele nato postopoma dodajamo vodo in sproti mešamo, dokler ne dosežemo homogenega gela. Po potrebi zmešamo s paličnim mešalnikom ali pustimo še nekaj ur, da se gel popolnoma namoči.
Drugi način predvideva, da v čašo odmerimo potrebno količino vode, nato pa na njeno površino na rahlo posujemo potrebno količino ksantan gumija ter pustimo stati čez noč. Zjutraj dobljeni gel premešamo z žlico ali s paličnim mešalnikom. Tako pri prvem kot pri drugem postopku lahko uporabimo hladno ali toplo vodo, pri čemer se ob uporabi tople vode ksantan gumi nekoliko hitreje hidrira.
Obstaja tudi tretji postopek, ki pa je uporaben samo v primeru, da bomo ksantan gumi uporabili v emulziji. Ksantan gumi pri tem postopku zelo dobro dispergiramo v oljih, ki jih uporabimo v maščobni fazi in ga nato skupaj z emulgatorji in maščobami vlijemo v vodno fazo ob trenutku emulgiranja. Ksantan gumi bo svojo koloidno mrežo ustvaril šele po emulgiranju, zaradi česar je potrebno nekoliko več previdnosti ob mešanju in ohlajevanju. Ta postopek načeloma odsvetujem čistim začetnikom.
 |
| Gel z 0,4% ksantan gumija |
 |
| Gel z 0,4% ksantan gumija |
Na slikah ob objavi lahko vidite, kako se gostota in viskoznost spreminjata glede na količino ksantan gumija, ki ga uporabimo. Pri količini 0,1% in 0,2% je sprememba v gostoti majhna, gel je redkotekoč, vendar pa se viskoznost že spremeni. Pri količinah 0,3 in 0,4% je viskoznost še večja, nekoliko se poveča tudi gostota. Gostota se sorazmerno povečuje z višanjem količine ksantan gumija; pri 1% je gel že precej gost. Količina, ki jo boste uporabili, seveda zavisi od izdelka in ostalih sestavin, ki so sestavni del formule. 0,1-0,2% je primerna količina, v kolikor uporabite v emulziji še kakšen drug stabilizator vodne faze, kot npr. poliakrilat. Če je ksantan gumi vaš edini stabilizator pa priporočam, da ga uporabite v količini 0,3-0,4%. Pri izdelavi gelov brez ali le malo maščobne faze boste morali poseči po višjih količinah, vendar pa bo s tem prijetnost ob uporabi postavljena pod vprašaj. Pri detergentih in šamponih količina precej zavisi od uporabljenih površinsko aktivnih snovi.
 |
| Gel z 1% ksantan gumija |
 |
| Gel z 1% ksantan gumija |
Ksantan gumi ima seveda tudi nekaj slabih plati. V količinah nad 0,4% rad daje »smrkave« gele. Da, prav ste prebrali. To dobesedno pomeni to, da se gel iz ksantana pri prevelikih količinah rad vleče kot – oprostite izrazu – smrkelj ali slina psa bernardinca. Takšen gel nikakor ni prijeten za uporabo, zavedajte pa se, da se ta lastnost nato deloma prenese tudi na emulzijo ali katerikoli izdelek, ki vsebuje preveč »smrkav« gel. Emulzija s preveč ksantana se, ko potočimo prst v lonček, raztegne za prstom in naredi kot neke elastične niti, nato pa naredi na površini nekakšen koder.
 |
| Gel z 0,5% ksantan gumija se "smrkavo" vleče |
 |
| Emulzija s preveč ksantana se nitasto in "smrkavo" vleče |
 |
| Nitasti koder, ki nastane pri emulzijah s preveč ksantana |
Druga posebnost ksantana pa je ta, da daje občutek, kot bi se koža potila. Ker je ksantan gumi polisaharid z veliko molekularno maso, ne prodre v kožo, temveč na njej ustvari tanko plast, ki nam lahko daje občutek močnejšega potenja. Ksantan gumi v prevelikih količinah, še posebej med toplimi poletnimi dnevi ali v primeru mastne kože, povzroča zelo neprijeten občutek stalnega mastenja ali potenja kože.
Po drugi strani pa je prav ta njegova lastnost tudi prednost. V kremah za zimske dni in v kremah za izredno suho kožo deluje ksantan gumi kot vlažilna sestavina. Poleg tega močno izboljša mazljivost vseh emulzij, zaradi česar se ga v minimalnih količinah uporablja tudi v primeru, ko uporabljamo poliakrilatne zgoščevalce.
Ksantan gumi se dobro obnaša tudi v kombinacijah z ostalimi zgoščevalci kot npr. magnezij aluminijev silikat, guar gumi, karagen itd.