Karagen

Karagen ali irski mah je naraven polisaharid, ki se ga pridobiva iz rdečih alg iz debla Rodophyta. Karagen pridobivajo iz alg zelo različnih rodu kot npr Gigartina, Chondrus ter Euchema, najpogostejši vir karagena za kozmetično in prehransko rabo pa so alge rodu Chondrus. Karagen iz teh alg se v kozmetiki najpogosteje pridobiva iz vrste Chondrus crispus, zato se ga označuje z INCI imenom Chondrus crispus (Carrageenan). Karagen se v kozmetiki uporablja kot reološki modifikator vodne faze.

 

O karagenu
Prečiščen karagen za kozmetično rabo je dobavljiv v obliki belega ali rumenkasto belega prahu brez vonja in okusa. Neprečiščen karagen je navadno bolj sivkaste ali rjavkaste barve ter ima precej močan vonj po algah, zaradi česar ni primeren za uporabo v kozmetičnih izdelkih. Karagen je dovoljen v naravni kozmetiki ter je v skladu z Ecocert certifikatom.
 

Na razpolago je veliko različnih vrst karagena, ki so lahko čisti in brez primesi (torej samo karagen) ali pa so zmešani z različnimi dodatki kot npr. dekstrozo, saharozo, pirogensko siliko ali drugimi hitro topečimi snovmi, ki izboljšajo disperzijo karagena v vodi. Pri nakupu je zato koristno, da natančno preberemo sestavine našega karagena. Vsebnost saharoze (sladkor!) npr. zmanjša vsestransko uporabnost karagena, saj le-tega ne moremo uporabiti v intimnih detergentih.
 

Ko govorimo o karagenu, se moramo zavedati, da nimamo opravka z eno samo, preprosto snovjo, temveč o zelo raznoliki in heterogeni kozmetični sestavini. Karagen je kompleksen polisaharid, sestavljen predvsem iz galaktoze, na katero je lahko vezana sulfatna skupina. Prav prisotnost in postavitev teh sulfatnih skupin določa vrsto oz. tip karagena, ki je označen z grškimi črkami: lambda, kappa, iota, mu in nu. Vsebnost določenega tipa karagena zavisi od vrste rdečih alg, podnebja, kraja rasti, letine itn.

Najpogosteje uporabljene vrste karagena so lambda, kappa in iota, ki se uporabljajo tako v kozmetični kot tudi v prehrambeni in farmacevtski industriji. Različni tipi karagena se ločijo predvsem po viskoznih sposobnostih, zato je pomembno, da pred nakupom preverimo, kateri tip karagena potrebujemo. Potrebno je poudariti, da se pri označevanju vrste karagena upošteva prevladujoči tip, zato je lahko npr. viskoznost različnih gelov iz kappa karagena drugačna, pa čeprav imamo načeloma opraviti z isto snovjo. Kljub tej različnosti pa imajo razni tipi karagenov veliko skupnih lastnosti, zaradi česar se jih pri obravnavanju kot kozmetično sestavino načeloma poimenuje le preprosto karagen.
 

Karagen spada med polisaharidne stabilizatorje vodne faze: molekule polisaharidov se v vodi napihnejo in tako ustvarijo koloidno mrežo, ki vodi (oz. vodni fazi) poveča viskoznost. Po domače povedano karagen vodo »zgosti« ali »želira«, zaradi česar ga s pridom uporabljamo kot osnovo za izdelavo različnih gelov in serumov ali kot zgoščevalec in stabilizator v detergentih, šamponih, zobnih pastah ipd. Redkeje se ga uporablja za stabilizacijo emulzij.
 

Različni tipi karagena imajo različno topnost v vodi: kappa karagen se dobro dispergira v topli vodi, v hladni pa ne; lambda se uspešno dispergira tako v hladni kot v topli vodi, iota karagen pa se – odvisno od proizvajalca, primesi, porekla itd. – dispergira v hladni in/ali topli vodi.
 

Geli iz kappa in iota karagena so precej kompaktni in viskozni, lambda karagen pa zgosti manj, zato so raztopine manj viskozne ali skoraj tekoče. Geli iz kappa karagenov so navadno zelo trdni, kompaktni in drobljivi, zaradi česar se jih v kozmetiki uporablja le redko. Geli iz iota karagena so viskozni in elastični, se ne drobijo in so zato zelo primerni za uporabo v različnih kozmetičnih izdelkih. Lambda karagen daje zelo tekoče gele, ki so primerni za uporabo v tekočih detergentih, zobnih pastah ali serumih.
 

Karagen reagira z beljakovinami (kot npr. mlečne beljakovine), ki močno povečajo viskoznost gelov. Prav tako poveča viskoznost gela zelo visoka koncentracija glicerola in dodatek kalijevih ali kalcijevih ionov (uporaba soli kot npr. KCl). Geli iz karagena so stabilni v pH območju od 4 do 10. Niso občutljivi na elektrolite ter dobro prenesejo tudi dodatek alkohola ali šibkih kislin.
 

Karagen spada med anionske reološke modifikatorje, zaradi svojega negativnega naboja je nezdružljiv s kationskimi sestavinami. Uporaba kationskih sestavin lahko povzroči usedanje ali precipitacijo karagena. Z anionskimi in neionskimi sestavinami je dobro združljiv.
 

Uporaba v kozmetiki
Različni vrsti karagena se v kozmetiki uporabljajo v različnih količinah in za različne namene. Čiste karagene (torej brez dodatkov kot saharoza, dekstroza ipd) se navadno uporablja v količinah od 0,1 do 1%, zelo redko do 2%. 
 

Kot sem že omenila, so različni tipi karagena bolj ali manj topni v hladni vodi, kar moramo seveda upoštevati pri izdelavi našega gela. Izdelava gela iz kappa in iota karagena bi zato morala vedno potekati z uporabo vroče vode, lambda gele pa lahko izdelamo tudi s hladno vodo. Postopek izdelave je v vseh ostalih podrobnostih enak, pri čemer imamo na razpolago dva načina. 
 

Prvi način predvideva, da z majhnim penilcem mleka (takim, ki ima na koncu vetrnico!) ustvarimo vodni vrtinec, v katerega počasi in narahlo vsipamo karagen ter mešamo, dokler se ne ustvari gel. Ključ je v besedah počasi in narahlo, saj se v nasprotnem primeru zelo rade naredijo kepe, ki se le stežka napihnejo. Če ste kdaj prehitro vsuli moko v maso za palačinke, potem veste, kako sitne so tiste grudice moke, ki so zunaj mokre, noter pa suhe in se nikakor nočejo vtepsti v jajca!
 

Drugi način predvideva, da karagen enostavno potresemo po površini odmerjene vode in nato brez mešanja odložimo. Počakamo nekaj ur ali celo noč, da se ustvari gel. Takšen postopek je primeren predvsem za izdelavo lambda gelov ali za dodajanje lambda karagena v že izdelane detergente oziroma šampone.
 

Količina karagena seveda določa viskoznost gela oz. kozmetičnega izdelka, pri čemer se pri tem najbolje izkažejo iota karageni, saj lahko v nizkih količinah dajo tekoč gel, v višjih količinah pa precej kompakten. Lambda karagen da precej redke suspenzije, kappa pa goste in drobeče.
 

V kozmetičnih izdelkih se najpogosteje uporabljata iota in lambda karagen. Oba lahko uporabimo kot osnovni zgoščevalec za izdelavo lahkih gelov in serumov, za zgoščevanje detergentov, šamponov ter zobnih past. Za uporabo v emulzijah je bolje, da karagen kombiniramo z drugimi zgoščevalci vodne faze, npr. ksantanom, guarom ali drugimi.
 

Na koži karagen deluje izredno lahko. V primerjavi s ksantan gumijem tudi v visokih količinah ne daje občutka, da bi se koža potila, zato je nadvse primeren za nego mastne kože. Ne daje lepljivega občutka in se niti v višjih odstotkih ne smrkavo vleče. Kožo pusti svilnato in mehko. V količinah nad 1% lahko daje gelu ali izdelku nekoliko »pudingast« videz – torej gel, ki se trese in premika kot puding ali pannacotta. V količinah nad 2% lahko pušča na koži nekoliko zrnčast, svaljkast občutek.
 

Karagen se odlično odreže tudi v kombinacijah z drugimi zgoščevalci vodne faze, tako z naravnimi kot npr. ksantan gumi ali guar gumi, kot tudi s poliakrilatnimi zgoščevalci in z derivati celuloze.